Vreme v Posavju
vreme_flat
Skeniraj QR kodo in nakupuj ceneje!

QR koda Flexkom KŠTM

Monolit2go

Boštanj

  • BOŠTANJ

Boštanj leži na levem bregu reke Save, jugozahodno od Sevnice. Krajevna skupnost Boštanj obsega naslednja naselja Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj, Gabrje, Jablanica, Jelovec, Kompolje, Konjsko, Križ, Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Mrtovec, Novi Grad, Preska, Radna, Vrh pri Boštanju in Šmarčna. Geografsko lahko to območje opredelimo kot jugovzhodni rob Posavskega hribovja, severozahodni del Krškega gričevja (kjer je tudi nekaj kraških pojavov) ter spodnji del Mirenske doline. Najnižja nadmorska višina v KS Boštanj je 180 m v dolini reke Save, najvišja točka pa je vrh hriba Laze (588 m). Naselje Boštanj je največje v občini Sevnica in je območje bivših gradov, nizkega hribovja, posejanega z zaselki in cerkvami.

 

danes.2 boštanj

(vir: KS Boštanj)

 

  • KMETIJA HROVAT - PRESKA

Kmetija Hrovat je znana po visokodebelnih hruškah, katerih sadeže pridelajo v hruškovo vino, steklenice pa lepo nadgradijo v zanimiv darilni program (nošenka, gnezdilnica,..), imajo pa tudi tehnološko ohranjen skedenj z zanimivo razstavo. Pri njih si lahko ogledate sodobno urejeno vinsko klet, kjer lahko degustirate različne vrste vin, ki jih pridelujejo v domačem vinogradu.

 

  • LUKOVEC

Ogledate si lahko cerkev Sv. Marije Magdalene ali obiščete kulturno mladinski dom Lukovec, ki nudi možnost koriščenja prostora do 200 ljudi, piknik prostora ali prostora za družabne igre. Ogledate si lahko tudi vinske gorice Poganka.

 

cerkev Marije Magd Lukovec Boštanj

(vir: Župnija Boštanj)

 

  • CERKEV SV. KRIŽA BOŠTANJ

Cerkev sv. Križa je bila zgrajena leta 1853, stranski oltar pa je datiran z letnico 1677. V cerkvi se nahaja tudi Nagrobni spomenik graščaka Viljema Lamberga iz leta 1574.

 

cerkev sv. križa Boštanj

(vir: KS Boštanj)

 

  • HIDROELEKTRARNA BOŠTANJ

Panoramski ali vodeni ogled po notranjosti hidroelektrarne na reki Savi.

 

HE Boštanj

(vir: HE-SS)

 

  • JAKILOVA ELEKTRARNA NA REKI MIRNI

Ogled ostankov prve elektrarne na reki Mirni: Jakilova elektrarna.

 

 

  • DRSTIŠČE RIB NA REKI MIRNI

 

 

  • RASTIŠČE AZALEE PONTICE NA GAVGAH

V gozdu nad Boštanjem se razrašča znamenito rastišče rumenega sleča (Rhododendron luteum), ki zacveti konec aprila in je botanična redkost Evrope. Stezica mimo pokopališča v Boštanju, nad farno cerkvijo, nas pelje v gozd nad naseljem. V srednjem veku so tam obešali ljudi, zato kraju še danes pravimo Gauge. Pred drugo svetovno vojno so tu napravili nemško pokopališče, takrat pa je bil menda sem prinešen tudi rumeni sleč, redka botanična vrsta opojnega vonja. Do rastišča nad Boštanjem nas usmerjajo table, na katerih pa se namesto pravilnega imena pojavlja njegov sinonim "Azalea pontica". Grmovnica uspeva na strnjenem ozemlju v vzhodni Evropi, po gorah južno in vzhodno od Črnega morja, ob Kavkazu ter v Taurusu v Mali Aziji. Pri nas je bil rumeni sleč prvič najden leta 1954 na Gorjancih, medtem ko je bilo rastišče nad Boštanjem prvič omenjeno leta 1958. V Sloveniji sta znani rastišči še nad vasjo Vrhek pri Tržišču v sevniški občini (prvič omenjeno 1988) in v Brusnicah pri Novem mestu. Rastlina uspeva na kislih tleh brez apnenca, v senci hrasta gradna, kostanja in bukve.

 

Cvetenje spremlja močan vonj, ki ga povzročajo strupene snovi v cvetovih. Kar 5288 semen je v enem gramu. Raznaša jih veter. Številni domačini so kljub zakonski zaščiti prenesli izkopane grmičke na trate okoli hiš in vikendov. To ropanje na srečo rastišču ne škoduje, saj je sleč zelo vitalen in se tudi vegetativno razrašča. Danes so se grmički dišeče azaleje razbohotili čez ves gozd in ob koncu aprila in v začetku maja, ko cveti, privabi številne občudovalce in sprehajalce iz bližnje in daljne okolice. Značilen vonj redke rastline pri nas, med cvetenjem veter prinese do Boštanja.

 

azaleja2

(vir: KS Boštanj)

 

Gozdna učna pot Azeleja.

 

 

  • GOSTIŠČE DOLINŠEK VRH NAD BOŠTANJEM

Gostišče Dolinšek vam lahko ponudi tenis prostor.

 

Dolinšek posestvo

 

  • CERKEV SV. ANE NA OKIČU

Cerkev leži na položni vzpetini nad dolino Mirne, ob vaški poti, sredi zaselka Okič. Cerkev je enotnega liva, brez talnega zidca. Sestavljajo jo od zahoda proti vzhodu: zvonik s kvadratično talno osnovo, krit s piramidasto kapo, pravokotna, znotraj ravno krita ladja in tristrano sklenjen prezbiterij z enopolnim, grebenasto obokanim svodom. Ob prezbiterij se na severu prislanja zakristija. Arhitetkurni členi, ladijski portal in okna so iz 17. stol. in tako datirajo sedanjo obliko stavbe. Veliki oltar je iz 19. stol., stranska oltarja pa sta iz 17. stol. Cerkev je bila leta 2005 obnovljena.

 

okic2 sv ana

(vir. Župnija Boštanj)

 

  • MARIJINA CERKEV NA TOPOLOVCU

Ogled Marijine cerkve iz leta 1734, ki je opremljena z izjemno baročnimi oltarji. Okolica cerkve je tudi  lepa razgledna točka.

 

topolovec marijina cerkev

(vir: Župnija Boštanj)

 

  • ŠMARČNA

Gručasta vas v dolini Save leži na ravnini na desnem bregu reke. Naselje ruralno, z zasnovo enostranske obcestne vasi. Ozke in dolge parcele prehajajo preko glavne lokacije v polje s kozolci, funkcionalno zemljišče naselja. Visoka je likovna vrednost naselja kot prostorske forme, izrazite lokacije in dosledno izpeljane tlorisne zgradbe. Vas Šmarčna je zaradi svoje zanimive urbane zasnove med Savo in poljem pod spomeniškim varstvom.

 

 

  • CIRILOV KOZOLEC NA ŠMARČNI

Kozolec stoji v nizu kozolcev, ki na vzhodni strani obdajajo vas. Zasnovan je kot kozolec na kozla. Nastal je ob koncu 19. stoletja. Kozolec sodi med najdaljše tovrstne kozolce obravnavanega območja. V njem je tudi etnološka zbirka.

 

 

  • KOMPOLJE

Razloženo naselje z gručastim jedrom leži v dolini Save, na ravnini na desnem bregu reke, ki tu naredi izrazit okljuk. Rečno teraso si deli s Šmarčno, naseljem višje ob reki. Po zasnovi je ruralno, čisto s pravokotnim sistemom komunikacij. Naselje je kvalitetna prostorska plastika. Zaradi eksponirane lege na visoki ravni terasi deluje tudi v širšem prostoru. Pomemben sestavni del naselja je tudi polje, ki obvladuje teraso in povezuje naselji Šmarčno in Kompolje. V Kompolju si lahko ogledate najostrejši ovinek reke Save v njenem toku ter lepe razglede na Razbor in Lisco.

 

 

  • CERKEV SV. MIHAELA - KOMPOLJE

Cerkev sv. Mihaela na Kompolju je najstarejša ohranjena predromanska cerkev v župniji in ena starejših v Sloveniji. Osrednji del cerkve je bil zgrajen že v 10. stoletju. S celovito ohranjenimi romanskimi ometi z značilnimi fugami na zunanjščini in notranjščini ladje je do zdaj edina evidentirana manjša predromanska sakralna stavba s skoraj v celoti ohranjenimi romanskimi ometi v Sloveniji.

 

Kompolje sv.Mihael 10.stoletje ladja vel

(vir: Župnija Boštanj)

 

  • LOG

V jedru gručasto naselje v dolini Save leži na ravnini na desnem bregu reke, ob cesti Radeče – Krško. Likovno kvalitetna zgradba naselja z ohranjeno zasnovo, v bližini je nov del naselja z izključno stanovanjskimi hišami. Na ravnini med Savo in glavno cesto ter nad njo so polja, na osojah na gričevju pa prevladuje gozd. Na polju pod cesto so zanimivi kozolci. Po tipu je naselje ruralno z gručasto zasnovo, ki sledi konfiguraciji terena. Je izredno kvalitetna »živa« vas, z do sedaj pravilnim prostorskim razvojem. Log je znan po lesenih kozolcih in po Cerkvi sv. Križa iz II. polovice 15. stoletja, ki je bila leta 1992 v celoti obnovljena. Ob strugi reke Save so še vidne sledi vlečnih poti za vlečenje tovornih ladij.

 

log.ht1 cer sv križa

 (vir: Župnija Boštanj)

 

  • KOZOLEC NA KOZLA NA LOGU

Kozolec stoji v nizu kozolcev, ki na severni strani obdajajo vas. Zasnovan je kot kozolec na kozla, ki ima priključen še stegnjeni kozolec. Nastal je late 1819. V kolikor drži ta letnica imamo opravka z enim najstarejših tovrstnih kozolcev na obravnavanem območju.

 

 

  • KOVAČEV KOZOLEC NA LOGU

Je kozolec na kozla. Sestavljajo ga trije pari neenako visokih oken, z enojnim kozolcem, eno okno je dodano na cestni, dve pa na savski strani. V prečni tram je vrezana letnica 1937 z inicialkama KA-tega leta so ga obnovili in povečali.

Prej je bil »cvintar«, na dve dvojni neenaki okni. Je kulturni spomenik.

 

 

  • JANČEV KOZOLEC NA LOGU

Kozolec je toplar, s štirimi pari oken. Na njem je vrezana letnica 1824, ko je bil stesan pri Studencu in z inicialkami prvega lastnika JL (Jochan Lackner). Ima tudi gank, ki je na čelni strani kozolca. Je kulturni spomenik.

 

 

  • DOB NA LEPEM DOBU

 

 

  • VRANJA PEČ ALI RAJA JAMA POD LAZAMI

Podzemeljski geomorfološki in hidrološki spomenik. Vhod v jamo je pod okrog sto metrov visokim skalnim odlomom iz katerega teče močan potok.

 

 

  • REKA MIRNA

Mirna je 44 km dolga reka na Dolenjskem. Izvira v bližini naselja Velika Goba (občina Trebnje), teče skozi naselje Mirna in se pri Boštanju izliva v Savo. Njeno porečje meri okrog 294 km². Od izvira do izliva v Sevnici oblikuje rodovitno dolino, znano kot Mirnska dolina. Je zelo ribolovna reka, saj v njej ribiči lahko lovijo postrv, podust, platnico in klena. Reka služi na določenih krajih tudi za kopanje. Obrežje reke Mirne je gosto posejano z vrbami in ostalimi zanimivimi drevesnimi vrstami, ki dajejo zatočišče številnim živalskim vrstam. Velik del porečja reke Mirne v Sevniški občini je v »Naturi 2000«. Ob reki Mirni je bilo več mlinov in žag. V Boštanju še danes stoji Jakilova žaga, ki je delovala  mnogo let, tu je delovala tudi mini elektrarna za lastne potrebe. Ob reki je speljana železniška proga Sevnica- Trebnje, ki ima zaradi razgibanosti terena več predorov in mostov.