Vreme v Posavju
vreme_flat
Skeniraj QR kodo in nakupuj ceneje!

QR koda Flexkom KŠTM

Monolit2go

Šentjanž

  • ŠENTJANŽ

Šentjanž (344 m) je središče manjše kotlinice in obrobnega gričevja na vzhodnem delu Posavskega hribovja preden le to prečka reko Savo. Kraj je del občine Sevnica. Ime kraja je povezano s čaščenjem sv. Janeza Krstnika, ki je zavetnik župnijske cerkve. Št. Janž, Šent Janž, Janeževa dolina (Johanistal), Sv. Janez v dolini (Santcus Johannes in Vale), Dvor (Hoff) so imena s katerimi se je kraj predstavljal skozi zgodovino.


Doslej najstarejši dokumenti, ki govorijo o cerkvi sv. Janeza, nosi datum 3. november 1299. Območje Šentjanža ima bogato zgodovino, saj so leta 1999 praznovali 700 letnico prve omembe kraja v pisnih virih. O zgodnji poselitvi tega območja pričajo tudi arheološki ostanki vse od železne dobe naprej. Šentjanžu je najlepše misli namenil dr. Janez Evangelist Krek, ki je dejal, da je šentjanž »puš' lc« Dolenjske. Tu je leta 1917 tudi končal svojo pot. Krajani so ponosni na junaški boj Milana Majcna in Jančija Mevžlja v času druge svetovne vojne v Murncah. V spomin na dogodke zadnje dni v oktobru praznujejo tudi krajevni praznik.

 

Najprej se je kraj imenoval Dvor in je že od nekdaj poznan po ugodni klimi v prehodu iz dolenjskega gričevja v posavsko hribovje, kjer dobro uspeva različno sadje in vinska trta. V središču vasi stoji mogočna Cerkev Janeza Krsnika, v kateri je zadnje ure svojega življenja preživljal Janez Evangelist Krek, na kar se spominjamo z pohodom po krekovih stezicah, ki vodijo po okoliških razglednih točkah in vinskih goricah ter sadovnjakih.

 

sentjanz iz zrak

(vir: Šentjanž.si)

 

 

  • FARNA CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA

Župnija Šentjanž spada pod Trebanjsko dekanijo. Farna Cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu se prvič omenja leta 1526, njeni začetki pa segajo v 12. stoletje. Je triladijska stavba s ortogonalno sklenjenim prezbiterijem in tremi oltarji. Leta 1826 so cerkev povečali in temeljito predelali, tako da je zgubila mnoge zgodovinske pričevalnosti. Oprema je novejša. Cerkev je bila leta 2002 obnovljena. Šentjanška fara ima pet podružničnih cerkva.

 

janez krstnik šentjanž

(vir: Družina - Župnija Šentjanž)

 

 

  • TURISTIČNA KMETIJA IN GOSTILNA REPOVŽ - ŠENTJANŽ

Sadjarstvo in Turistična kmetija Repovž vam ponuja domače slovenske jedi, sladkovodne ribe, vegetarijanske jedi, jedi na žaru, potice, koline in štruklji v zimskem času. Sprejmejo lahko do 90 ljudi.

 

Gostišče Repovž

 

 

  • EKOLOŠKI NASADI JABOLK SORTE TOPAZ V ŠENTJANŽU

 

 

  • VINOGRADI IN ZIDANICE V BREŠKEM

 

 

  • SADJARSTVO BREČKO – CEROVEC

Sadovnjaki Sadjarstva Brečko Cerovec se razprostirajo na pobočjih Breškega in Cerovca v katerih rastejo stare dobre sorte jabolk, ki so zelo primerna za ozimnico. Tu si lahko ogledate postopke pridelave jabolk z njihovo degustacijo in nakupom.

 

 

  • MURNCE

Spominsko obeležje v Murncah z doprsnima kipoma narodnih herojev Jančija Mevžlja in Milana Majcna, ki stojita točno na mestih (Vodenikova hiša), kjer sta 29. oktobra 1941 junaka izgubila življenje po neenakem, petnajsturnem boju z nemškim okupatorjem. Hiša je danes ruševina. Leta 1972 so uredili temelje hiše in jima postavili doprsna kipa, delo kiparja Julija Renka. Drugi kip Milana Majcna stoji pred vhodom v osnovno šolo Šentjanž.

 

 

  • MEJNI KAMEN IZ 2. SVETOVNE VOJNE V HINJAH

 

 

  • LESKOVEC NAD ŠENTJANŽEM

Leskovec je v jedru gručasto naselje na vrhu Leskovškega hriba (721 m) ter najlepša hribovska vas leta 2005 v Sloveniji. Je najlepše razgledišče nad šentjanško kotlino, poleg tega pa ponuja ogled cerkve Žalostne Matere Božje, ob kateri stoji 500-letna lipa, vaščani vam ponudijo značilne domače jedi in vina iz južnim pobočij Leskovca. Vas je majhna, šteje le sedem domačij.

 

 

  • CERKEV ŽALOSTNE MATERE BOŽJE NA LESKOVCU

je preprosta baročna stavba s pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjenim kratkim prezbiterijem. Cerkev ima tri oltarje. Med drugo svetovno vojno je bila močno poškodovana in izropana. Med opremo, po večini iz 19. stoletja, je najpomembnejši križev pot z napisi v bohoričici. Na griču nad cerkvijo stoji evharistični križ iz leta 1992, ki je nadomestil veliko starejši križ, ki je bil uničen med vojno.

 

cerkev žal mat bož les

 

 

  • 500 LETNA LIPA NA LESKOVCU

Ob cerkvi raste tudi mogočna 500 let stara lipa. V njeni senci se nahaja opisno informacijska tabla, ki služi boljši orientaciji obiskovalcem in pohodnikom.

 

 

  • ŠPIČASTI KAMEN NA LESKOVCU

Vas je znana tudi po špičastem kamnu, ki je mejnik med parcelama, lovskimi revirji in tudi občinama Sevnica in Radeče. Tu naj bi bilo zakopano zlato tele.

 

kamen

(vir: Šentjanž.si)

 

 

  • CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA NA OSREDKU

iz 17. Stol. stoji na Osredku, višje je Osreški vrh (756m).

 

šentjanž prim in felic

(vir: Družina - Župnija Šentjanž)

 

  • KAL PRI KRMELJU

je razložno, v jedru pa gručasto naselje (505 m) na prisojnem valovitem površju jugovzhodno od gozdnate Jatne (866 m). Na Šmarni gori (505 m) stoji cerkev Sv. Martina. Na planoti pred cerkvijo, ob stari osnovni šoli stoji mogočen hrast, ki mu pripisujejo nadnaravno moč. V središču vasi je postavljena kapelica, katere posebnost je v tem, da je pod oltarjem izvir studenca. Na hribu Gradišče so odkrili utrjeno prazgodovinsko naselbino.

 

kal šentjanž

(vir: Šentjanž.si)

 

 

  • CERKEV SV. MARTINA NA KALU

Cerkev sv. Martina na Šmarni gori pri Kalu stoji poleg stare šole na gričku, dober kilometer vzhodno od Kala. Cerkev je prvič omenjena leta 1526 v listinah novomeškega kapitlja ter župnije Šentrupert. Cerkev je v jedru srednjeveška stavba in izhaja iz prve polovice 16. stoletja. Cerkev ima pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjen prezbiterij, ladja pa je križnogrebenasto obokana. V cerkvi je tudi zanimiv marmorni oltar sv. Antona Padovanskega iz ok. leta 1700.

 

Cerkev Sv Martina na Kalu

 (vir: Šentjanž.si)

 

  • GRADEC PRI ŠENTJANŽU

Na gričku pred vasjo Gradec se nahajajo ostanki starega gradu, ki je vasici dal ime. Ob  gradu naj bi bila globoka jama z zakopanim zlatim teletom. Iz zraka naj bi bili vidni keltski okopi na severnem delu vasi.

 

 

  • NUNSKI LOG PRI KRMELJU

Zanimivosti tega kraja sta predvsem lipa velikanka in najdebelejši brinj v občini. V tej dolini je v najboljših časih delovalo sedem mlinov in žag na vodni pogon, od katerih je en mlin še delno ohranjen.

 

 

  • LIPA V NUNSKEM LOGU

Lipa s premerom 7 metrov stoji v prelepi dolini pri domačiji Starič. Starost je nedoločena, saj se nihče od starejših domačinov ne spominja letnice.

 

 

  • GOTSKA CERKEV SV. TREH KRALJEV - BRUNK

Romarska gotska cerkev Sv. Treh kraljev na Brunku (557 m), leži na širokem slemenu nad dolino Save in spada v župnijo Radeče. Cerkev ponuja zelo bogato notranjost s kar petimi oltarji, sliko iz 18. stoletja, nagrobnikom na slavoločni steni, značilnimi gotskimi južnimi vrati in sončno uro. Z njo je povezano veliko zanimivih zgodb različnih stanov. Na njenem vzhodnem delu je izredno lep razgled po dolini Save proti Sevnici oz. Kompolju in proti Gorjancem. Mimo cerkve je vodila tudi varna pot iz Bogenšperka proti Krškemu in iz doline Save proti Dolenjski.

 

 

  • CERKEV SV. MIKLAVŽA V BUDNI VASI

postavljena zaradi prometnih nesreč na Savi. V cerkvi je tudi oltar sv. Florjana, zavetnika gasilcev, ki je po legendi nekoč bdel nad savskimi brodniki. Vsako leto je tu za Florjanovo srečanje gasilcev in žegnanje. V vasi deluje tudi aktiv podeželskih žena, katerega članice rade poskrbijo za pogostitev in prijetno vzdušje.

 

 

  • 500-LETNA LIPA V BUDNI VASI

Lipa stoji pri cerkvi v Budni vasi.

 

 

  • KMETIJA - GAJ

Na vzvišenem griču nad Šentjanžem imenovanem Gaj stoji sodobna kmetija, kjer dnevno namolzejo do 1500 ml mleka na dan. Krmljenje krav je podprto z računalniško podporo.

 

 

  • VELIKI CIRNIK

je naselje z gručastim jedrom na razglednem slemenu (471 m). Na vzpetini Vrhi oziroma Vrhe (496 m) so vinogradi s zidanicami in počitniškimi hišami.

 

 

  • CERKEV SV. KRIŽA NA VELIKEM CIRNIKU

Cerkev sv. Križa na Velikem Cirniku je v jedru poznogotska in se prvič omenja leta 1600, v času protireformacije. Cerkev ima tri oltarje, v celoti tlakovana tla in velik kor, ki je najstarejši del cerkve. Barokizirana stavba je bila prenovljena leta 1838. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska. Zahodni del cerkve zavzema kor, ki po načinu gradnje lahko izhaja iz 15. stoletja. Del notranje opreme je baročen. Najzanimivejši sta gotski plastiki iz okrog leta 1520. Notranjost bogati tudi slika Križanega, avtorja Martina Koželja. Cerkev je podružnična cerkev fare Šentrupert.

 

 

  • SVINJSKO - VELIKI CIRNIK

je razloženo hribovsko naselje zahodno od Šentjanža. Vas Svinjsko nosi ime po rudniku svinca. V bližnjem zaselku Češjevec je še ohranjena kmetija z vsemi poslopji  iz prejšnjega stoletja.

 

 

  • ČEŠNJEVEC - VELIKI CIRNIK

Tu vas postavimo v kmečko okolje arhitekturne dediščine iz 19. stoletja. Ogledate si lahko sklop kmečkim poslopij od kašče, črne kuhinje, hlevov do kozolcev.

 

 

  • GASILSKI DOM NA VELIKEM CIRNIKU

Na južnem cerkvenem pobočju  na Velikem Cirniku stoji gasilski dom, kjer vam ponudijo gasilski piknik, ki ga popestrijo s preizkusom stare ročne brizgalne »ragin« iz leta 1871, ki so jo pred leti obnovili in še vedno deluje.

 

 

  • SLOPNO ZNAMENJE NA VELIKEM CIRNIKU

Na Velikem Cirniku stoji na vznožju cerkvenega pobočja slopno znamenje, ki je bilo zgrajeno v začetku 17. stoletja, obnovljeno pa v letu 2000. Kot v prvotni izvedbi je tudi danes pokrito s skodlami in ima osem niš s poslikavami svetnikov.

 

slop vc

 

 

  • KOSTANOVJE - VELIKI CIRNIK

Del 6 km ceste se pripeljete s konjsko vprego, naprej se peljete z lastnim prevozom do zidanice  (cca 5 min peš) iz leta 1865, katere posebnost je za kozolec velika brajda in skromni bivalni prostor iz tistega časa.  V bližini imate možnost ogleda jame vklesane v kamen, katere lokacija je izklesana pod izvirom vode, ki je povečevala funkcionalnost jame.

 

 

  • VRHE - VELIKI CIRNIK

Tu vam poleg idealnega razgleda po mokronoški kotlini ponujamo degustacijo dolenjskih vin v novejši kleti. V martinovem času vam pripravimo krst mošta z martinovo pojedino.

 

 

  • VINSKE GORICE KAMENŠKO

je razloženo naselje, na hribu nad vasjo Kamenica, ki je po južnem pobočju poraslo z vinogradi. Vinska gorica na Kamenškem nudi panoramske razglede širom po Sloveniji. Lovci vam pripravijo piknik pri lovski koči Lovske družine Šentjanž. Tu imate možnost nastanitve pri ponudniku Turizma v zidanicah Bregar, ki poleg prenočišča nudi tudi degustacije v kamniti kleti ter prostor za razna praznovanja. Na Kamenškem je tudi Hiša vina Jamšek, ki vam ponuja vinska in kulinarična razvajanja ob raznih priložnostih.

 

 

  • KAMENICA

Razpotegnjeno naselje se nahaja na skrajnem jugovzhodu šentjanškega zaledja in se ponaša s cerkvijo sv. Marjete.

 

 

  • CERKEV SV. MARJETE NA KAMENICI

Cerkev stoji na samem polju in je srednjeveška zgradba, ki se prvič omenja leta 1391. Je enoladijska pravokotna stavba z lažnim banjastim obodom in tremi oltarji. Glavni oltar in oba stranska sta iz prve polovice 18. stoletja.

 

Cerkev na Kamnici sv marjeta

 (vir: Šentjanž.si)

 

Rudarska tematska pot Tk pav je lahko krožna ali enosmerna. Povezuje dve krajevni skupnosti (Šentjanž in Krmelj) in dve osnovni šoli. Rdeča nit poti je premogovništvo v povezavi z ostalimi naravnimi in zgodovinskimi danostmi tega področja. Start poti je lahko v Šentjanžu ali Krmelju.

Opisi poti:

www.dozivljaj.si - Kolesarstvo in pohodništvo - Učne poti - Rudarska pot "Tk Pav" Krmelj-Šentjanž

www.dozivljaj.si - Kolesartvo in pohodništvo - Rudarska pot "Tk Pav" Krmelj-Šentjanž (zemljevid)

www.dozivljaj.si - Tematske poti - Rudarska pot "Tk Pav" Krmelj-Šentjanž (pdf)

 

 

  • TAG BAU

mladi pragozd na območju, kjer je bil nekdaj dnevni kop premoga. Rudnik rjavega premoga Šentjanž pri Krmelju je začel obratovati leta 1834 in je edini, ki je deloval daljše obdobje. Izkopavanje premoga je doseglo višek leta 1950, ko so ga nakopali 116.000 ton. Premogovnik so zaprli leta 1962.

 

 

  • AJDOVSKA GOMILA NAD VIDMOM

Ajdovska gomila ali pri Zlatem teletu nad Vidmom

 

 

  • RDEČA VRBA PRI IZVIRU TOPLE VODE NA VIDMU

 

 

  • RASTIŠČE BOŽJEGA DREVCA V GABRSKI GORI

 

 

  • SPOMINSKA PLOŠČA NA ŽUPNIŠČU

v spomin na vsestranske osebnosti Janeza Evangelista Kreka, ki je umrl leta 1917 v Šentjanžu.

 

 

  • ZBIRKA TOMANOVIH SLIK V KULTURNI DVORANI

Šentjanška zbirka Tomanovih slik v kulturni dvorani, darilo častnega krajana Janeza Kosa, ki spominja na 700- letnico prve pisne omembe Šentjanža, na 65. obletnico izgnanstva in begunstva ter na 65 letnico junaškega boja Milana Majcna.

 

 

  • SPOMENIK PADLIM KURIRJEM NA OBROBJU JATNE

kjer so 13.2.1945 (v času 2. svetovne vojne) nemški okupatorji zverinsko ubili kurirja kurirske postaje TV-5/a.

 

 

  • SPOMENIK MILANU MAJCNU IN JANČIJU MEVŽLJU V MURENCAH

doprsna kipa stojita na marmornatih podstavkih sredi ostankov nekdanje Vodenikove hiše. 28. oktobra 1941 so Majcna in Mevžlja po izdaji obkolili nemški graničarji. Napadalcem je uspelo med bojem hišo zažgati in po 18-urnem boju sta Majcen in Mevželj padla. Doprsna kipa sta delo domačina kiparja Julija Renka.

 

 

  • SPOMENIK MILANU MAJCNU IN JANČIJU MEVŽLJU NA TRGU V VASI

Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. Odkrili so ga ob 30- letnici njune smrti 1971. Simbolizira herojski boj in vstajo v letu 1941.

 

 

  • GROB MILANA MAJCNA NA POKOPALIŠČU V ŠENTJANŽU

Nemci so ju pokopali z vojaškimi častmi. Milana Majcna so razglasili za narodnega heroja 20. decembra 1951.

 

 

  • DOPRSNA KIPA MILANA MAJCNA IN JANČIJA MEVŽLJA PRED OŠ ŠENTJANŽ

pred Osnovno šola Milana Majcna v Šentjanžu. Delo domačina Julija Renka. Odkrita sta bila leta 1971.

 

 

  • SPOMINSKA PLOŠČA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM OKUPATORJEV

na poslopju krajevnega urada in pošte v Šentjanžu. Na dveh ploščah je napisanih 77 imen padlih borcev in žrtvam okupatorja iz območja KS Šentjanž.