Vreme v Posavju
vreme_flat
Skeniraj QR kodo in nakupuj ceneje!

QR koda Flexkom KŠTM

Monolit2go

Krmelj

  • KRMELJ

Krmelj je gručasto urbanizirano naselje v občini Sevnica. Leži v ozki dolini potoka Hinje, v najvzhodnejšem delu Mirnske doline, ki jo je oblikovala reka Mirna. Obdan je s številnimi griči, znanimi po tem, da se tam vsako leto pridela vse boljši cviček. Dolgo je bilo to področje redko naseljeno in prvotno so bile omenjane le štiri kmetije in opekarna mokronoškega graščaka. Naselje je imelo ledinsko ime »Na Moravi«, šele kasneje se uveljavi ime Krmelj, verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel svojo posest in mlin ob mostu čez potok Hinjo. Kamniti most, ki še vedno kljubuje času, je bil del pomembne prometne poti, po kateri so vozili različno blago furmani, ki so jim rekli tudi »triestinarji«, ker so po blago odhajali v takrat zelo oddaljeni Trst.

Kraj je izhodišče za pohodnike na nižje okoliške hribe; Kamenško (475 m), Aplejek (350 m), Stražberk (471 m) ter Vrhek (350 m).

Ko boste šli na sprehod ob ribniku ali pa boste nabirali gobe in se vam bo zazdelo, da je še nekdo z vami, se nikar ne ustrašite. To je le jamski rudniški škrat »Knapec«, ki je tudi maskota Osnovne šole Krmelj. Sicer pa kraj na vsakem koraku spremlja duh preteklosti in dogodkov, ki so ga zaznamovali.

Tukaj si lahko ogledate muzejsko lokomotivo imenovano »Jeklena peč« z opisom zgodovine Krmelja. Opišemo vam lahko delovanje rudnika rjavega premoga, cinkarno, bolnico ter Graščino. Ob lepem ribniku z lokvanji vam lahko pripravimo piknik ob ribiški koči.

 

 

  • KRMELJ IN RUDARSTVO

Z odkritji nahajališč rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini pričelo hitreje utripati. Prvi izvirni podatki o začetku premogovnika v okolici današnjega rudnika segajo v leto 1809. Pomenil je glavno materialno osnovo za celotno gospodarstvo kraja in glavni vir dohodka za prebivalce bližnje in daljne okolice. Po prvi svetovni vojni se je industrija hitro razvijala. Ob premogovniku je bila leta 1857/58 zgrajena cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz Koroške. Takrat se je naselje močno povečalo, saj je tovarnar zgradil za svoje delavce 99 stanovanj. Leta 1907 je pričela obratovati tudi elektrarna s 185 KVA, ki je proizvajala milijon KWh elektrike, zgrajena je bila tudi delavska kolonija. Med drugo svetovno vojno je bila elektrarna uničena in je kasneje niso obnovili. V letih 1906 in 1907 je bila zgrajena tudi lokalna železnica Trebnje-Krmelj z industrijskim tirom k odbiralnici premoga, ki je stekla 15. novembra 1908. Z izgradnjo železnice do Krmelja in leta 1938 še železniške povezave iz Tržišča do Sevnice, je premogovnik bolj pridobil na pomenu.

 

Leta 1924 je bila zgrajena elektrarna  s parnim generatorjem in agregatom s 100 KW ter preurejena celotna separacija. Istega leta 1925 se je pričela graditi bolnišnica (današnja stara šola). Rudarji so sami prispevali denar in material. Bolnišnica se je odprla 16. maja 1927. Leta 1926 so začeli urejati prostore nasproti upravne stavbe, kjer je marca leta 1927 lastnik rudnika Jakil odprl trgovino. Leta 1928 so na ravnini pri jašku Barbara zgradili teniško igrišče. 1. februarja 1927 dobi Krmelj spet samostojno orožniško postajo.

 

Premogovnik je v svojem 152-letnem delovanju večkrat zamenjal lastnika. Leta 1918  je prišel premogovnik v last Andreja Jakila, industrialca iz Karlovca, leta 1945 (po 2. svetovni vojni) pa je prišel v roke delavcem in šele tedaj je dobil svojo veljavo. Poprej je bil dobičkonosni kapital za lastnike, ki so se pogosto menjali. Ni moč prezreti dejstva, da je bilo v tako majhnem kraju zaposlenih približno 700 rudarjev ter drugih delavcev. Z rastjo premogovnika pa je v tej dolini iz leta v leto rasel in se koval zaveden rod delavcev ter domoljubov, kar se je pokazalo zlasti v letu 1941, ko so nemški in italijanski fašisti zasedli našo domovino.

 

Med 2. svetovno vojno so partizani premogovnik onesposobili za delo, zato je ponovno začel obratovati šele po vojni. Leta 1945 je bil premogovnik nacionaliziran; v premogovniku je bil imenovan prvi strokovni vodja Ivan Keše. Za razliko od cinkarne, ki je kmalu prenehala obratovati, je premogovnik dajal kruh okoliškim prebivalcem vse do 31. avgusta leta 1962, ko so ga zaradi izčrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Leta 1962 se je začela tudi kriza na tržišču premoga in tako je tudi premogovnik istega leta prenehal delovati. Z ustanovitvijo nove kovinske industrije leta 1962 (Metalna) so se rudarji priučili kovinskega poklica. Njihovo trdo delo v temnih rovih pod zemljo je jeklenilo njihovo voljo do življenja in postali so dobri kovinarji. Novi obrat Metalne je takrat zaposloval okoli 350 delavcev.

 

Na rudarsko preteklost Krmelja še danes spominja podoba pokrajine s svojimi značilnimi udorinami in številnimi objekti, med katerimi se potika duh jamskega škrata ali »Knapca«. Sicer pa o rudarski preteklosti kraja pričata tudi naselje Barbara na vzhodni strani Krmelja ter gostišče Barbara v središču Krmelja, ki oba nosita ime svete Barbare, zavetnice rudarjev.

Več o zgodovini rudnika: www.sentjanz.si 

 

 

  • NEKDANJA CINKARNA

Leta 1857/58 so začeli zidati veliko poslopje za tovarno. Na graščinskem vrtu v Krmelju je bila postavljena  cinkarna z uradnim nazivom »Johannisthaler Zinkhutte«. Njen posestnik je bil Ludvik Kuschel, trgovec z Dunaja. Ker je bilo na voljo dovolj premoga in ker je bilo v bližini dovolj cinkove in svinčene rude, je hitro zacvetela močna industrija. Pri tovarni sta bili tudi zasebna šola in knjižnica. Leta 1878 je bila cinkarna ustavljena.

 

 

  • VHODI V RUDNIK RJAVEGA PREMOGA

Vhodi v rudnike posejanji po okolici Krmelja, pričajo o rudarski preteklosti naselja.

 

krmelj vhod v rud

 

 

  • JEZERO TK PAV ALI ČRNA MLAKA

Jezero »TK Pav« ali Črna mlaka se nahaja na vrhu hriba Aplejek, ime pa je dobilo po nemški besedi Tagesbau (dnevni kop). Na Aplejku najdemo tudi največ ostankov Krmeljskega rudnika. Na tem mestu so rudarji v preteklosti kopali lignit, jamo pa je pozneje zalila voda in tako je nastalo jezerce, ki je ime Črna mlaka dobilo tudi zaradi temnega jezerskega dna. Tu je speljana tudi rudarska tematska pot Tk Pav.

 

 

  • LOKOMOTIVA IN MALI RUDARSKI VOZIČEK »BULIČ«

Tehniško kulturno dediščino kraja predstavljata tudi parna lokomotiva imenovana Jeklena peč ter mali tovorni voziček, med rudarji znan tudi kot »bulič« oziroma »cicka«. Takšne vozičke so rudarji uporabljali za prevoz premoga. Oba prišleka opozarjata na rudarsko preteklost kraja in železnico. Železnica je prišla v Krmelj leta 1908, po progi pa so prevažali potnike in tovor. Leta 1997 pa je bila ukinjena, tiri pa odstranjeni. Nanjo opominjajo le še tiri v cesti ob kamnitem mostu ter miljni kamni ob progi.

Lokomotiva in voziček z opisnima tablama sta danes postavljena v središču Krmelja v spominskem parku ob rondoju.

 

KSkrmelj 5 lok

(vir: Občina Sevnica)

 

Rudarska tematska pot Tk pav je lahko krožna ali enosmerna. Povezuje dve krajevni skupnosti (Krmelj in Šentjanž) in dve osnovni šoli. Rdeča nit poti je premogovništvo v povezavi z ostalimi naravnimi in zgodovinskimi danostmi tega področja. Start poti je lahko v Krmelju ali Šentjanžu. Opisi poti:

http://www.dozivljaj.si/kolesarstvo-a-pohodnitvo/257-rudarska-pot-tk-pav-sentjanz

http://www.dozivljaj.si/images/stories/tematske_poti/Rudarska-pot-Tk-pav.pdf

 

 

  • STARI KAMNITI MOST ČEZ HINJO

Enoprekatni kamniti most čez potok Hinjo, ki še vedno kljubuje času, je predstavljal del pomembne prometne povezave po kateri so vozili različno blago furmani, ki so jim rekli tudi »triestinarji« iz takrat zelo oddaljenega Trsta v notranjost Slovenije. Zgrajen je bil kot del verige graditve mostov v krajih Mirna, Bistrica, Sv. Rok, Krmelj in Boštanj.

 

 

  • POTOK HINJA

izvira v vasi Rupa v KS Šentjanž in teče skozi celotno KS Krmelj. Je zelo čist potok, zato v njem lovijo ribe, kot so postrvi in potočne postrvi. V poletnih mesecih služi tudi kot kopališče za otroke. Potok se izliva v Tržišču v reko Mirno.

 

 

  • BAJER – VELIKO IN MALO JEZERO

Jezerci v Krmelju sta naravni hidrološki spomenik in sta posledica dnevnega kopa, kjer so rudarji v preteklosti izkopavali rjavi premog. Danes sta jezerci znani predvsem po bogatem rastišču lokvanja, lepi legi, urejeni okolici z opisno tablo, topolovem drevoredu ter ribolovu. Zanimivi sta tudi za sprehode, ob lepem vremenu pa tudi prijeten kraj za piknik. Ob velikem jezeru stoji tudi ribiška koča, primerna za piknike in razna druženja, ki jo lahko po predhodnem dogovoru tudi najamete. Koča je v lasti Ribiške družine Krmelj.

 

 

  • RASTIŠČA LOKVANJA

Lokvanj bogato uspeva na površini »bajerja« - velikega in malega jezera v Krmelju, ki sta naravni hidrološki spomenik in sta posledici nekdanjega dnevnega kopa rjavega premoga. Lokvanj predstavlja tudi simbol kraja Krmelj in je upodobljen tudi na Krmeljskem grbu.

 

 

  • KRMELJSKA GRAŠČINA

Graščina je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja, zgradil pa jo je nekdanji lastnik krmeljskega premogovnika Venčeslav Jakil. Graščina je svoje ime dobila zaradi svoje velikosti in značilne arhitekture, služila pa je kot stanovanjsko poslopje, v katerem so imeli svoja stanovanja lastniki premogovnika. Danes so v njej najemniška stanovanja ter  izgnanski muzej (v prostorih nekdanje železnine).

 

 

  • SPOMINSKA ZBIRKA VOJNA LETA V GRAŠČINI

Nahaja se v prostorih krmeljske graščine kot odprta spominska soba s stalno razstavo z naslovom: Krmelj in Krmeljčani v vojnih letih 1941-45. Zbirka priča o dogodkih iz 2. svetovne vojne, ko je bil Krmelj z okolico mejno območje med dvema okupatorjema, Italijo ter Nemčijo. Leto 1941 označuje vojno in prihod fašizma in nacizma. Razmejitvena črta je potekala prav po Šentjanških in Krmeljskih hribih v smeri severovzhod–jugozahod, po krajih Gomila, po grebenu mimo krmeljske šole, prek Hinjc in Govejega dola. Ljudje iz okolice so morali zapustiti svoje domove, ker so bili izgnani najprej v grad Rajhenburg nad Brestanico, od tod pa v razna manjša mesta v Nemčiji, kamor so jih jeseni leta 1941 odpeljali živinski vagoni. Na svojih domovih so ostale le redke družine, izgnanci pa so se domov vrnili jeseni leta 1945. Razstava je bila postavljena ob 60. obletnici osvoboditve in vrnitve prebivalcev iz izgnanstva ali begunstva. O vojnem času v kraju priča tudi več pomnikov v Krmelju in okolici: Spomenik borcem in talcem pred kulturnim domom v Krmelju, Pomnik izgnancem II. svetovne vojne kiparja Rudija Stoparja, Spomenik trinajstim talcem v Hinjcah, Spomenik borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja na Stražberku ter Spomenik padlim na pokopališču v Gabrijelah.

 

 

  • SPOMENIK BORCEM IN TALCEM V KRMELJU

Postavljen je bil leta 1954, skupaj s kulturnim domom, na pobudo delovnih ljudi rudnika. Prostovoljno so uredili tudi okolico spomenika pred kulturnim domom, ki pa je danes preurejena v parkirišče.

 

 

  • POMNIK IZGNANCEM II. SVETOVNE VOJNE V KRMELJU

Spomenik je postavljen v zgornjem delu Krmelja, na kraju, kjer je potekala meja med okupatorjema in je delo kiparja Rudija Stoparja. Še en mejnik (z bodečo žico vdelano v cestni pločnik), ki opozarja kje je potekala meja med Italijanskim in nemškim okupacijskim ozemljem, pa je postavljen na cesti Krmelj-Hinjce.

 

 

  • SPOMENIK TRINAJSTIM TALCEM V HINJCAH

Spomenik je postavljen v vasi Hinjce v spomin trinajstim članom vaške straže.

 

 

  • SPOMENIK BORCEM IN ŽRTVAM OKUPATORJEVEGA NASILJA NA STRAŽBERKU

Spomenik je postavljen na Stražberku nad Gabrijelami.

 

 

  • SPOMENIK PADLIM NA POKOPALIŠČU V GABRIJELAH

 

 

  • ŠTIRJE KAMNI V HINJCAH

Štirje kamniti stebriči stojijo na vrhu razgledne vzpetine v vasi Hinjce (Zamanov hrib) in so ostanki temeljev obmejnega stražnega stolpa, ki so ga Nemci med drugo svetovno vojno nameravali zgraditi na mejni črti med italijanskim in nemškim okupacijskim ozemljem. Gradnja stolpa ni bila dokončana zaradi kapitulacije Italije. Na enem kamnitem stebriču je tudi spominska tabla z letnico.

Podobne kamne najdemo tudi na Bučki.

 

KSkrmelj 4

 (vir: Občina Sevnica)

 

  • STARA ŠOLSKA ZGRADBA

Leta 1925 se je začela graditi rudarska bolnišnica. Rudarji so sami prispevali denar in material. Poslopje je imelo prostora za 18 postelj, stanovanje za zdravnika in upravnika bolnišnice. Bolnišnica se je odprla 16. maja 1927. Bolnišnica je bila kasneje tudi dom slovenskega ilustratorja Mikija Mustra, avtorja stripa o Trdonji, Zvitorepcu in Lakotniku. Med 2. svetovno vojno je bila stavba požgana, vendar so jo po koncu vojne obnovili. Od leta 1984 v njej poteka šolski pouk predmetne stopnje Osnovne šole Krmelj

 

 

  • VODOVOD KRMELJ

Zgrajen je bil v času premogovništva, leta 1949. Pred vojno je imel takratni lastnik rudnika Andrej Jakil svoj lastni vodovod, ki ga je uporabljal le za svoje potrebe in potrebe nekaterih svojih sodelavcev. Po vojni pa so zgradili vodovod, ki je oskrboval večji del kraja.

 

 

  • SPOMINSKI PARK S SKULPTURAMI

V središču Krmelja ob rondoju s fontano, so postavljeni: lokomotiva Jeklena peč, mali rudarski voziček »bulič«, železne skulpture in kocka z lesenimi reliefi.

 

 

  • KOCKA Z LESENIMI RELIEFI

Krmelj je v preteklosti pod vodstvom profesorja Braneta Šustra gostil tudi likovne kolonije. Na prvi likovni koloniji leta 1982 so sodelovali tudi takratni študenti likovne akademije Ljubljana, smeri kiparstva, ki so skupaj z učenci vseh treh osnovnih šol v Mirnski dolini v središče naselja (v parku ob spodnjih blokih v Krmelju) postavili kolektivno skulpturo: kocko iz kovine velikosti 3x3 m, na katero so montirali plošče z lesenimi reliefi na katerih je bila upodobljena zgodovina Krmelja. V letih 2008, 2009 in 2010 so v likovni koloniji obnovili dotrajane lesene reliefe in dodali nekaj novih. Na eno stranico kocke pa so dodali napis »Krmelj moj kraj«, katerega črke so izdelali v maniri »ready art« iz uporabnih predmetov. Kocka je bila prestavljena na novo mesto v spominski park (zraven lokomotive).

 

 

  • ŽELEZNE SKULPTURE

V spominskem parku v Krmelju in v parku pred tovarno Inkos (bivša Metalna) so razstavljene železne skulpture, ki so jih v letih 1980 in 1983 koz gostje likovne kolonije ustvarili mladi kiparji, danes uveljavljeni umetniki: Roberto Stelli, Mare Kovačič, Issei Tada iz Japonske, Milenko Hočevar, Tamara Sečnikar in Mirko Bratuša. Kipe je nato izdelala krmeljska tovarna Metalna.

 

 

  • GRAD STRAŽBERK

Srednjeveški grad Stražberk v Gabrijelah je ime dobil po svojih fevdalnih gospodih, vitezih Stražberških. Od mogočnega gradu so se danes ohranile le še razvaline.

 

 

  • DOM SVOBODE KRMELJ – KULTURNI DOM SVOBODA

Zgrajen je bil leta 1954 na pobudo delovnih ljudi rudnika. Istega leta je bil postavljen tudi Spomenik žrtvam nasilja pred kulturnim domom, prostovoljno so uredili tudi okolico. Dom je danes v celoti obnovljen, v njem pa se še danes odvijajo razne prireditve in razstave. Včasih pa so v njem predvajali tudi kinopredstave.

 

 

  • NEKDANJE KEGLJIŠČE

Za kulturnim domom v Krmelju je bilo že v rudarskih časih kegljišče, ki je pomenilo pravi oddih za rudarje. V prostorih kegljišča je bila kasneje trgovina Media Market Bruno, danes pa tam deluje izposojevališče Knjižnice Sevnica. 

 

 

  • LETNO KOPALIŠČE

Leta 1958 je bilo prostovoljno zgrajeno letno kopališče s tremi bazeni: z enim za odrasle in dvema otroškima. Poleg so bile še sanitarije in kabine. Bazen, ki je bil nekdaj v Krmelju, je bil eden prvih bazenov v Sloveniji v takšni velikosti. Nahajal se je na kasnejšem območju tovarne Metalna in je zaradi zahtevnega vzdrževanja in širitve tovarne Metalna v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prenehal delovati in so ga zasuli.

 

 

  • DOLINA PEKEL

Rečna dolina potoka Kamenca, med Šentjanžem in Križiščem, imenovana Pekel. Že samo ime pove o težki prehodnosti in zaprtosti doline. Skozi dolino poteka tudi pešpot s pomenljivim imenom: Iz raja v Pekel.

 

 

  • CERKEV SV. LENARTA V GABRIJELAH

Cerkev leži na robu naselja, obdaja jo obzidano pokopališče. Sorazmerno veliko cerkveno stavbo sestavljajo pravokotno, banjasto obokana ladja, oprta na severni strani s tremi kontrafori, dvopolni, tristrano sklenjeni, rebrasto obokani prezbiterij s sočasnimi šilastoločnimi okni in ob prezbiterij prislonjeni kvadratični, pilastrsko členjeni zvonik z zaobljenimi vogali in laternasto kapo. Arhitektura je enotna, brez talnega zidca. Mrežasti obok v prezbiteriju počiva na delno figuralnih delno geometričnih konzolah, sklepajo ga delno reliefno oblikovane rozete in ščitci. V ladjo drži na zahodni strani žlebljen poznogotski šilastoločni portal, iz istega časa je tudi kamniten, skoraj polkrožno sklenjen slavolok s posnetimi robovi. Pred obnovo leta 1991 so bili v notranjosti prezbiterija in na južni zunanjščini ladje ugotovljeni sledovi pod beležem skritih srednjeveških fresk. Vsi opredeljivi arhitekturni členi cerkve izvirajo iz zgodnjega 16. stoletja, v ta čas pa je mogoče datirati tudi njen nastanek. Oprema je iz 17. in 19. stoletja.

 

  • GABRIJELE

Ponudijo vam lahko vodeni ogled pekarne Bruno in prostorov Disco cluba Bruno. Pri njih je možna tudi degustacija kruha in malkovškega vina. Mizarstvo Berk vam lahko ponudi vodeni ogled proizvodnje lesenih elementov in obisk njihove okrepčevalnice Ena A.

 

 

  • RIBNIK V GABRIJELAH

Ribnik v Gabrijelah, je hidrološki naravni spomenik. Slikovita lega v gozdu – umetnega nastanka.