Vreme v Posavju
vreme_flat
Skeniraj QR kodo in nakupuj ceneje!

QR koda Flexkom KŠTM

Monolit2go

Loka

  • LOKA PRI ZIDANEM MOSTU

Naselje v dolini Save leži na levem bregu reke pod strmimi gozdnatimi pobočji. Poleg ruralne vsebine ima še dodatne kulturno-zgodovinske vsebine. Od leta 1786 je tukaj šola, v naselju pa je tudi graščina iz 13. stoletja. Funkcionalno območje naselja zavzema obsežno Loško polje in območje za Savo.

Kraj se v pisnih virih prvič omenja med leti 1220 in 1230, do danes pa ga zasledimo v številnih različicah imena (Lachen, Lokke, Lakch, Laak,..). V Loki sta delovala oče prve slovenske knjige Primož Trubar, ki je upravljal župnijo v Loki (1527-1542) in eden izmed očetov sodobnega slovenskega sadjarstva, pisatelj, pesnik in kronist Dragotin Ferdinand Ripšl, ki je Loko zaznamoval tudi tako, da je ustanovil čitalnico (1870).

 

 

  • RAZBOR

Razbor je idilična vasica pod Lisco in zelo lepa razgledna točka po dolini Save. Poznan je po komuni Don Perino, vaščani pa vam radi razkažejo tudi cerkev Sv. Janeza Krstnika, kjer pripravljajo tudi pasijonske igre. Pri njih lahko okusite izvirno puhlo ter domačo kapljico ali jabolčnik. Predstavi se vam lahko tudi folklorna skupina v avtonomnih narodnih nošah. Vasica pa se ne ponaša samo s pestrim kulturno-turističnim dogajanjem, temveč tudi z nazivom najlepše slovenske hribovske vasi za leto 2008.

 

 

  • FARNA CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA NA RAZBORJU

Cerkev leži na gorskem jeziku v rebri pod goro Lisco, na skrajnem koncu vasi. Sestavljajo jo: zvonik kvadratnega tlorisa, ki se v drugem nadstropju zoži, v tretjem nadstropju pa dobi oktogonalno osnovo, dalje ladja ter enako visok, a ožji prezbiterij, ki mu je na južni strani prizidana zakristija. Zunanji del ima bogato neogotsko arhitekturno členitev. Vsa notranjost je obokana, obok počiva na konzolah, pevski kor je zidan. Vsa cerkev je iz enega liva. Pozidali so jo v letih 1867/68 v neogotskem slogu kot sorazmerno reprezentančno stavbo.

Oprema je neogotska.

 

sv jan krs razbor

 

 

  • CERKEV SV. LOVRENCA NA LOVRENCU NAD OKROGLICAMI

Cerkev je locirana zunaj razloženega naselja, na južnem pobočju hriba Lovrenc. Do leta 1835 jo je obdajajo pokopališče. Precej visoko in sorazmerno veliko cerkev sestavljajo pravokotna, banjasto obokana ladja, tristrano sklenjen, enako obokan prezbiterij in zvonik, ki iz kvadratne osnove prehaja v oktogon; pozidan je na stiku ladje in prezbiterija na južni strani stavbe. Značilno je oblikovana zahodna fasada s poudarjenim kamnitnim portalom in s stebričema oblikovano nišo in letnico 1709 , ki postavlja v ta čas tudi nastanek cerkvene stavbe. Njena značilnost so tudi šilastoločna okna v prezbiteriju, oblikovana v slogu retardirane gotike, kar utegne datacijo stavbe pomakniti nekoliko nazaj. Oprema je iz začetka 18. in iz 19. stoletja.

 

SV. LOVRENC RASTIŠČE CLUSIJEVAGA SVIŠČA B 2

 

 

  • RUDA POD LISCO

Najdebelejši hrast v občini Sevnica.

 

 

  • CERKEV SV. JOŠTA

Pod Lisco

 

 

  • KRAJINSKI PARK VELIKO KOZJE – LISCA

Veliko Kozje je pogorje v Posavskem hribovju, ki je z 993 metri nadmorske višine tudi najvišja točka v občini Sevnica. Zajema vrhove in pobočja Planine, Kozjega, Lovrenca in Lisce. V precejšni meri sega tudi v občino Laško. Prepadne stene, zlasti v smeri Zidanega Mosta, nudijo mirno zavetje redkim in za sredogorje ali celo visokogorje značilnim živalskim in rastlinskim vrstam. Celotno ozemlje slovi po zelo zanimivem rastlinstvu (kluzijev, spomladanski svišč, avrikelj). Izredno bogata je tudi favna. Vrhovi so pomembne izletniške točke. Stremi se za tem, da bi videz parka ostal nespremenjen.

 

 

  • GRADEC

Na hribu Gradec (674 m), 700 m severozahodno od cerkve sv. Jošta pod Lisco, ležijo ostaline utrjene prazgodovinske in poznoantične višinske naselbine.

 

 

  • OKROGLICE

Na Kmečkem turizmu Močivnik, kjer sprejmejo do 150 ljudi, si lahko privoščite hrano po naročilu. V času od aprila do konca oktobra lahko obiščete tudi Turistično kmetijo Azaleja (Krajnc-Pavlič), kjer nudijo ribje specialitete in ostalo hrano po naročilu. Sprejmejo lahko do 150 ljudi.  V prijetnem ambientu si lahko privoščite tudi ribolov ali čolnarjenje v njihovem ribniku. Okrepčevalnica Nunčič na Okroglicah pa vam nudi domače jedi, ribje jedi, morske sadeže, sladkovodne ribe, jedi na žaru in slaščice. Poizkusite lahko tudi njihovo kvalitetno in nagrajeno domačo odprto vino sremiškega rajona. Najamete lahko ponija za ježo za otroke ali greste ribarit v njihov ribnik, ne glede na to ali ste izkušen ribič ali pa le začetnik.

Na Okroglicah lahko vidite več ribnikov, od tu pa je tudi lepa pešpot na Lovrenc (722 m) in naprej na Lisco (948 m).

 

moč pav
 

 

  • RASTIŠČE ENCIJANA NA LOVRENCU

Lovrenc je s travniki poraščen vrh v verigi Posavskega hribovja med Velikim Kozjem in Lisco, ki je prepoznaven po cerkvi sv. Lovrenca. Na pobočjih Lovrenca (722 m), pod cerkvijo Sv. Lovrenca, se nahaja edino rastišče encijana (Clusijevega svišča) v posavskem hribovju. Od leta 1994 je zaščiteno kot naravni spomenik. Encijan cveti konec aprila ali začetek maja. Negnojeni, enkrat letno košeni suhi travniki okoli cerkve Sv. Lovrenca omogočajo preživetje ogroženim in zavarovanim rastlinskim vrstam. Najbolj poznan je sicer za alpski svet značilen Clusijev svišč (encijan), družbo pa ima v tržaškem svišču ali zaspančku (Gentiana tergestina), kranjski liliji, več vrstah orhidej (npr. navadna, trizoba in stasita kukavica) ter endemični opojni zlatici (Ranunculus thora). Encijan lahko občudujemo tudi ob poti na Veliko Kozje (Mrzla Planina, kjer pa izginja zaradi zaraščanja travnikov) in na Kopitniku. Encijan uspeva na travnikih, kamnitih tratah in skalnih razpokah od montanskega (gorskega) do alpinskega sveta (Julijci, Karavanke in Savinjske Alpe), v predalpskem svetu (Polhograjsko hribovje, Zasavje, Porezen, Blegoš, Rakitovec), v dinarskem svetu Trnovskega gozda in Snežnika (Mala flora Slovenije).

V alpskem svetu zacveti Clusijev svišč precej kasneje. V preteklosti je bilo nahajališče ogroženo zaradi izkopavanja korenik svišča, gnojenja, vožnje z motorji in avtomobili, teptanja v času množičnega obiska ter zaraščanja. V skrbi za njegovo ohranitev  je bilo leta 1994 razglašeno za naravni spomenik, od leta 2010 je tudi del biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. Dostop omejuje lesena ograja, v času največjega obiska  med prvomajski prazniki je zagotovljen naravovarstveni nadzor.

 

65102122 hvalnica naravi in lovrencu foto vinko etko 6

(vir: rtvslo.si, foto: Vinko šeško)

 

  • MOGOČEN HRAST NA LOVRENCU

Za cerkvijo sv. Lovrenca stoji tudi mogočen hrast, ki mu pripisujejo posebno pozitivno energijo.

 

 

  • OKROGLICE - SLAP SLAP 

Ogledate si lahko slap Slap (skrbnik slapa je Marjan Zidarič).  

 

 

  • CERKEV SV. DUHA - ČELOVNIK

Na Čelovniku si lahko ogledate Cerkev sv. Duha iz 13. stoletja. Cerkev stoji na 500 metrih nadmorske višine, na pomolu v pobočju hriba nad istoimensko vasjo. Ima obnovljene freske in oltar. Cerkev je enostavna arhitektura s pravokotno ladjo z ravnim stropom in tristrano zaključenim prezbiterijem s  križnorebrastim obokom. Pred zahodno fasado je zvonik, severno pa se k prezbiteriju prislanja zakristija. V prezbiteriju so še ohranjena gotska okna, vsa notranjščina pa je poslikana z znamenitimi freskami. Avtor fresk je Čelovniški mojster iz prvega desetletja 16. stoletja. Veliki oltar je iz leta 1688, stranska oltarja pa iz 18. stoletja.

 

čelovnik sv duh

 

 

  • CERKEV SV. HELENE - LOKA

Župnijska cerkev sv. Helene je bila zgrajena leta 1208 in stoji na robu vasi, blizu levega brega Save. V jedru obstaja iz pravokotne, banjasto obokane ladje in v obodu enako širokega, pravokotnega, križnogrebenasto obokanega prezbiterija. Oprema notranjščine je iz 17. stoletja.

 

sv helena loka

 

 

  • ŠENTJUR NA POLJU

Leži tik ob reki Savi, na levem bregu, na začetku obsežne terase. Naselje ima gručasto centralno zasnovo, ki je dokaj kvalitetno ohranjeno in funkcionalno zemljišče s kozolci. Likovno kvalitetna zgradba naselja s cerkvijo sv. Jurija je tudi zanimiv poudarek v pokrajini.

 

 

  • CERKEV SV. JURIJA V ŠENTJURJU NA POLJU

Cerkev, obdana z obzidanim pokopališčem, leži na vzhodnem robu vasi na nekoliko privzdignjeni ravnici ob Savi. Sorazmerno zelo visoka stavba ima tipičen romanski tloris - pravokotno ladjo in pravokoten prezbiterij, oba brez talnega zidca. Prekrita je z enotno sedlasto streho. Na zahodni strani pred vhodom v cerkev je prizidan kvadraten zvonik s čebulasto kapo baročnih oblik. Ladja ima še vedno raven, lesen strop (do požara 1740 je bil poslikan), prezbiterij je banjasto obokan. Okna so polkrožno sklenjena, globoko vrezana v steno. Izvirajo verjetno iz časa cerkvene obnove v letu 1621, izpričane z letnico v ostenju južnega okna. V niši nad vhodom v zvonico je ljudski kip sv. Jurija. Na južni steni ladje so odkrite freske s prizori mučenja sv. Jurija iz okoli l. 1500. Stranska oltarja sta baročna (17. in 18. stoletje), veliki oltar je iz 19. stoletja. V podboj vrat pokopališkega zidu sta vzidana dva žrtvenika.

 

 

  • CERKEV SV. FABIJANA IN BOŠTJANA V RADEŽU

Cerkev stoji v pobočju hriba sredi razloženega zaselka Polana Cerkev sestavljajo pravokotna ladja z ravnim, lesenim stropom, tristrano sklenjeni, banjasto obokani prezbiterij, zvonik, ki iz kvadratne osnove že v prvem nadstropju preide v oktogonalno, krit z zalomljeno piramidasto kapo, in zakristija. Na zunanjščini zvonika z letnico 1670 je vzidan precej poškodovan kamniten kip svetnice iz začetka 15. stol. Datacija cerkve še ni določena, a vsekakor gre za še srednjeveško zasnovo s pozneje podaljšano, morda še romansko ladjo, mlajšim prezbiterijem in leta 1809 (po župnijski kroniki) prizidanim zvonikom. Oprema je baročna.

 

  • DVOREC LOKA

Dvorec leži v ravnini, sredi naselja Loka pri Zidanem mostu. Dvor v Loki naj bi po starejših virih stal že v 13. stoletju. Zanesljivo se omenja leta 1365 in pozneje. Graščina, ki so jo morda pozidali na mestu nekdanjega dvora, je izpričana šele v drugi polovici 17. stoletja. Današnja podoba dvorca izvira iz ok. leta 1880, ko so ga prezidali v tudorskem slogu (angleški kastelni slog) in uredili baročni park. Dvorec je enonadstropen z vrhnjo medetažo, pozidan na tlorisu v obliki črke L. Vhod je poudarjen z vhodno lopo in balkonom. Kletni prostori so delno še obokani z banjastimi in križnogrebenastimi oboki. Zasnova kaže v jedru nastanek v 17. stoletju, konec 19. stoletja pa je bil prenovljen, urejen pa je bil tudi grajski park. Danes služi dvorec, s prizidkom in depandanso, kot dom upokojencev (1947). Graščina s parkom pa občasno ponuja tudi razne razstave.

 

loka DU

(vir: Trubarjev dom upokojencev Loka)

 

 

  • GASILSKI MUZEJ - LOKA

V Loki deluje eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, ki je bilo ustanovljeno že leta 1883. Delček zgodovine je ohranjen v gasilskem muzeju v prostorih gasilskega doma. Tehnični in gasilski muzej v Loki je bil odprt leta 2002. V njem so zbrani sledovi minulega časa iz njihove okolice. V zgradbi gasilskega doma je na ogled zanimiva zbirka gasilske opreme iz leta 1928.

 

 

Gozdna učna pot Loka nas popelje preko večjih zanimivosti gozdnega okolja, opozarja nas na raznolikost in raznovrstnost gozdne površine. Pot se začne v samem kraju Loka. Dolžina poti je 3.5 km, za ogled potrebujemo 2.5 ure, na njej pa je predstavljenih 6 vsebinskih točk. Pot je opremljena s pojasnjevalnimi tablami. Na poti srečamo tudi enega redkih, še ohranjenih vodnih mlinov.

 

 

  • DOPRSNI SPOMENIK PRIMOŽA TRUBARJA NA TRGU V LOKI

Spomenik Primoža Trubarja, ki mu je bilo pri devetnajstih letih predano vodenje župnije Loka pri Zidanem mostu, stoji na osrednjem vaškem trgu.

 

PT kip Loka

(vir: rtvslo.si, foto: staša Lipej Bašelj)

 

 

  • ŽIROVNIŠKI POTOK

izvira v vasi Žirovnica pod hribovjem Veliko Kozje. Je zelo čist in bister potok. Izliva se v reko Savo v Loki pri Zidanem mostu.

 

 

  • LOŠKI POTOK

je hidrološki in površinski geomorfološki spomenik. Zanimiv del soteske se začne šele tik pod vasjo Žirovnica. Potok se prebija skozi ozko sotesko, ki je na eni strani skalnata. V njej so trije stari mlini.

 

 

  • BREG

Razložena vas z gručastim jedrom leži v dolini Save, na levem bregu reke. Ledena konfiguracija terena je vas ohranila pravo razmerje prostora pozidave, glede na tip. Naselje je zanimiv in redek predstavnik svojega tipa na obravnavanem prostoru. Zaradi izpostavljene lege ima likovno vrednost v prostoru.

 

 

  • KOZOLEC NA KOZLE V RAČICI

Je kozolec na kozle, nastal je leta 1959. Ima osem oken, višja stran je obrnjena proti vzhodu. Nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih, podporne ročice so iztesane v obliki segmentnega loka. Streha je prekrita z opečnim zareznikom in bobrovcem. Kozolec je pomemben zaradi svoje zgodnje zasnove in oblikovanja detajlov. Je sestavni del slikovitega ambienta, ki ga sestavljajo kozolci, razporejen ob kolovozu. Zato ima izjemno prostorsko vrednost.

 

 

  • KOZOLEC PLAJŠTER V RAČICI

Kozolec stoji južno pod kapelo s kipom Marije Božje. Je kozolec na kozla, ki ga domačini imenujejo »plajšter« ali »koza« . Nastal je v 2. polovici 19. stoletja. Ima osem oken, na vsaki strani po štiri. Nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Podporne ročice so izrezljane v obliki pol srčastih valovic. Pomemben je zaradi svoje zasnove in dimenzije.

 

 

  • KOZOLEC NA LOŠKEM POLJU

Je kozolec na kozla, ki je nastal v 2. polovici 19. stoletja. Ima osem oken, na vsaki strani po štiri. Nosilni stebri stojijo na betonskih podstavkih. Podporne ročice so iztesane v obliki segmentnega loka. Streha je pokrita s cementnim zareznikom.

 

 

  • KOZOLEC V LOKI

Kozolec stoji južno pod cerkvijo Sv. Helene. Nastal je v 2. polovici 19. stoletja. Ima osem oken, na vsaki strani po štiri. Kozolec je pomemben tako zaradi velikosti, kot zaradi svoje zasnove. Njegova posebnost je lesena lopa iz desk v višini sredine povsem južnega okna, kamor spravlajo posušeno seno. Nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih.