Vreme v Posavju
vreme_flat
Skeniraj QR kodo in nakupuj ceneje!

QR koda Flexkom KŠTM

Monolit2go

Zabukovje

  • ZABUKOVJE

Na pobočju nedaleč stran od Sevnice leži vas Zabukovje, kjer lahko najdemo kar nekaj različnih kulturnih znamenitosti. Zabukovje ima svojo cerkev in župnišče, nekaj zanimivih turističnih točk ter arheološko najdišče. Zabukovje kot samo je v jedru gručasto, sicer pa razloženo središčno naselje na jugu Vzhodnega Posavskega hribovja na višini 555 m. Leži južno od ceste Sevnica – Planina pri Sevnici v dolini potoka Sevnične in severno od ceste Sevnica – Lončarjev Dol – Bukovje, ki se na pravo priključi pri Podrebri. Na vzhodu je Mrzla Planina in nad njo gozdnati hrib Bohor (Veliki Javornik 1023 m). Središče vasi je na slemenu, kjer stoji župnijska cerkev sv. Lenarta; od tod ljudsko ime Šentlenart. Zabukovje je tudi krajevna skupnost, ki jo sestavljajo zaselki Boršt, Bukovje, Dol, Holmec, kobilje Laze, Laze, Log, Meniški Vrh, Podbukovje, Preske, Pustol, Trebeže, Završe in več samotnih kmetij. V bližini domov so travniki v širši oklici pa gozdovi. V območju vasi je mnogo divjadi, zlasti zajcev, srn, lisic in divjih prašičev. V Zabukovju je gasilski dom v katerm so krajevni urad, pošta in trgovina. Tu je tudi lovska koča in še tudi šola, a vendar je na žalost zapuščena. Ljudje se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo.

 

 

  • CERKEV SV. ŠTEFANA V VRANJU

Stavba stoji na oblem griču na vzhodnem robu naselja. Cerkev sestavljajo zvonik, ki iz kvadratne osnove prehaja v oktogonalno in je prekrit z zalomljeno piramidasto kapo, dalje pravokotna, banjasto obokana ladja z oprogami, slonečimi na pilastrih, in tristrano sklenjeni, banjasto obokani prezbiterij. Arhitekturni členi so baročni, cerkev v današnji obliki razodeva značaj 17. stoletja. Oprema je pretežno iz 18. stol., veliki oltar je iz 19. stoletja, a ima še baročne plastike.

 

sv štef vranje

(vir: Župnija Sevnica)

 

 

  • CERKEV SV. LENARTA V ZABUKOVJU NAD SEVNICO

Župnijska cerkev sv. Lenarta; od tod ljudsko ime Šentlenart, stoji sredi vasi Zabukovje. Preprosta cerkev ima pravokotno ladjo, ortogonalno sklenjen prezbiterij in baročen zvonik z žlebljenimi vogali. Oblika kaže za nastanek v 17. stoletju, oprema pa je izdelana v baročni tradiciji.

 

 

  • CERKEV SV. JURIJA V TRNOVCU

Cerkev leži na nekoliko privzdignjenem platoju, severno od razloženega naselja. Obsega kratko, pravokotno, banjasto obokano ladjo z dozidanimi kartušami in oprogami na oboku, ter kratek, prislonjen, tristrano sklenjen prezbiterij z grebenasto kapo, ki je zamenjal prvotno apsido. Slavoloka ni. Prezbiterij in zvonik, prizidan pred zahodno fasado ladje, utegneta biti istočasna iz 17. stoletja - na podstrešju je še videti na obeh straneh prvotna visoka čela. Vsa notranjščina je dekorativno poslikana, vrh severne stene, ob pevski empori, je delno odkrita freska sv. Jurija iz prve pol. 14. stoletja. Istočasni so sledovi freske sv. Krištofa na južni zunanjščini cerkve. Oprema je kvalitetna, v večini iz 17. stoletja.

 

 

  • VINOGRADI V PODVRHU IN TRNOVCU

Južna pobočja Trnovca in Podvrha so zasajena z vinsko trto. V Trnovcu je tudi znana Kmetija Kobal, ki prideluje vrhunska vina, med drugim tudi modro franknijo in penino. To območje sodi v Bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš. 

 

 

  • TURISTIČNA KMETIJA GROBELNIK - PODVRH PRI TRNOVCU

Turistična kmetija »Grobelnik« vam ponuja okrepčilo in prenočišča z 12 ležišči ter sprejema skupine do 100 oseb z najavo na kosilo ali zaključek izleta, ponudijo vam lahko tudi vodeno degustacijo vrhunskih vin v njihovi sodobno opremljeni kleti. Od tu vas napotijo na Ajdovski Gradec kjer je lepo ohranjeno arheološko najdišče iz 5.-6. stoletja.

 

 

Na hribu Ajdovski gradec, severno od vasi Vranje, ležijo na podolgovatem 445 m visokem griču ostaline halštatskega gradišča in utrjene višinske naselbine iz časa pozne antike in preseljevanja ljudstev (5. do 6. stoletje). Naselbino je z najvišjega dela obvladoval kompleks dveh cerkva s krstilnico in domnevnim episkopijem.

 

Prva odkritja segajo v leto 1811, ko so domačini na vrhu hriba med razvalinami v gozdu našli rimski nagrobnik in sarkofag. Bogato okrašeno grobnico so prepeljali v graški muzej, nagrobnik pa so vzidali ob vhodu v sevniški grad, kjer je še danes. Nadaljnja odkrivanja so se vršila leta 1890 in v letih 1901-1905. Podoba Ajdovskega gradca se je bistveno spremenila in dopolnila po letu 1970, ko je Narodni muzej iz Ljubljane pod vodstvom Petra Petruja začel z novimi, sistematičnimi arheološkimi raziskovanji. Izkopavanja, ki so bila končana leta 1986, so že od začetka spremljala tudi konservatorska dela tako, da so sedaj pozidani vsi odkriti stavbni ostanki. S pozidavanjem in urejanjem zemljišča je arheološko najdišče preraslo v arheološki park.

 

Ajdovski gradec velja za enega največjih starokrščanskih središč na območju Alp in Podonavja. Hkrati je na Ajdovskem gradcu najbolj celovito raziskano naselje iz obdobja preseljevanja ljudstev pri nas in jo lahko primerjamo z naselbinami kot so Rifnik pri Šentjurju, Ajdna nad Potoki in Veliki Korinj. Skupaj z njimi je zadnji glasnik rimske civilizacije na slovenskem ozemlju.

 

Ponudijo vam vodeni ogled, ki traja približno 15 min hoje in sicer po ohranjenem obzidnem tlorisu starokrščanske naselbine, ki je imela značaj utrdbe z vsemi zgradbami pomembnimi za življenje, vodnjak in drugo. Najdišče je označeno z opisnimi tablami.

 

AJDOVSKI GRADEC

 

 

 

  • IZLETNIŠKA KMETIJA ZUPAN - MALO PODGORJE PRI SEVNIČNI

Najbolj v ospredju je izletniška kmetija pri Zupanovih, ki vam ponujajo možnost hrane po prednaročilu. Njihova ponudba so ribe iz domačega ribnika in jedi na žaru. Pri Zupanovih je možen panoramski razgled po okolici in izleti z lastnim malim avtobusom.

 

 

  • NAVADNA JARICA

V gozdovih, ki se vzpenjajo nad Zabukovjem proti Bohorju, ponujajo rastlinsko in živalsko pestrost. Med rastlinami je posebna navadna jarica, ki v zgodnji pomladi obarva bukove gozdove z zeleno-rumeno preprogo. Najdišče navadne jarice se nahaja tudi na vlažnem travniku za tovarno Lisco in pod cesto, ki vodi na vzpetino, imenovano Hrasti. Navadna jarica je ena prvih znanilk prihajajoče pomladi, saj zacveti takoj, ko se snežna odeja umakne za nekaj centimetrov.

Ko ob koncu pomladi gozd ozeleni, se listi posušijo in nastopi latentno stanje do naslednje pomladi, ko bo rezervna hrana iz korenike omogočila novo rast. Je torej tipičen primer geofita.